KOKOS

Kokos je zelo cenjena kulturna rastlina, ki uspeva predvsem v tropskem pasu na peščenih tleh blizu morske obale. Za Indijce je drevo, ki nudi vse kar potrebujemo za življenje, na Filipinih mu pravijo drevo življenja v Mezopotamiji pa drevo tisočih rab. Kokos je v botaničnem pomenu sadež in ne oreh. Ime kokos izvira iz portugalske in španske besede "coco", ki pomeni glava, ker ima tri vdobline na kokosovi lupini katere spominjajo na obrazne poteze. Rastlina je vir vitamina B in E. Vsebuje tudi veliko maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov zato je zelo hranilna.

KOKOSOVA VLAKNA

Kokosova vlakna najdemo v plodovih kokosovih palm, nad trdno lupino jedra kokosovega oreha. Zeleni kokosi se poberejo iz kokosovih dreves po šestih do dvanajstih mesecih zorenja na drevesu. Vlaknena lupina kokosa je potem namočena v vodo, ki vlakna napoji in zmehča. Nato se dolga vlakna ločijo od krajših in se jih posuši na soncu ter prepakira v bale kokosovih vlaken. Individualne celice vlaknin so ozke in votle z debelimi stenami, ki so iz celuloze. Poznamo svetla kokosova vlakna ter rjava kokosova vlakna. Svetla vlakna so po sestavi podobna vednar pridelana iz nedozorelih kokosovih orehov, ki kasneje porumenijo in imajo večjo vsebnost celuloze. Rjava vlakna so pridelana iz popolnoma dozorelih kokosovih orehov, ki so po sestavi močnejša saj vsebujejo več vlaknin kot celuloze in so s tem tudi bolj odporna na obrabo. Kokosova vlakna so odporna na vodo in eden redkih naravnih vlaken, ki je odporno na poškodbe morske vode. Pri predelavi dobimo tri vrste vlaken: kratka, srednja in daljša vlakna iz katerih se izdelujejo različni izdelki: krtače, predpražniki, talne plošče, vreče in tudi vzmetnice.

ZAKAJ JIH UPORABLJAMO MI?

Kokosova vlakna uporabljamo v kombinaciji s kavčukovo smolo, ki preprečuje drobljenje kokosa ter, kjer želimo doseči visoko zračnost in kompaktnost ležišča. Tako imenovana gumirana kokosova vlakna zaradi svoje sestave ne absorbirajo vlage in je s tem možnost razkroja izključena. Material ne fermentira in ni prebavljiv za mikroorganizme zato se ne zaredijo. Kokosova vlakna ne dražijo sluznico in dihal zaradi svoje obstojnosti pa se skozi leta ne spremenijo. Uporabljamo jih v 3 namene, in sicer pri klasičnih Bonell in Šlarafjskih vzmeteh v kombinaciji s popolnim naravnim lateksom, da ne pride do drobljenja, pri lateks ležiščih ga uporabljamo v določenih modelih za povečano trdoto in kompaktnost ležišča ter pri ležiščih z žepkastim vzmetenjem, kjer ravno zaradi svoje rahlosti in prožnosti po globini in širini ne zmanjša točkovnega udobja vzmetnice.